Dejstvo je, da smo Slovenci pivski narod – pijemo ob vsaki priložnosti, pa naj gre za praznovanje rojstva otroka, poroko, obletnico, rojstni dan, ločitev, pogreb, v bistvu sploh ne potrebujemo kakšnega posebnega razloga za pitje. Rdeče vino oz. vina nasploh so zelo priljubljena pijača za nazdravljanje, kar dobro pa se prodajajo (in pijejo) tudi šampanjci, razne žgane pijače ipd. Naš največji pesnik, France Prešeren, je nazdravljanju posvetil celo pesem Zdravljica, kjer nazdravlja slovenskim fantom in dekletom, poje hvalnico domovini in nenazadnje nazdravlja vsem dobrim ljudem tega sveta. Že pred davnimi časi pa so na temo vina izumili kar nekaj pregovorov in rekov, med bolj znanimi je gotovo znameniti latinski rek »In vino veritas«, ki dobesedno pomeni, da je v vinu resnica, ali z drugimi besedami, človek, ki je pod vplivom alkohola, bo prej povedal vse, kar si v resnici misli, kot pa če vina ne bi pil.

Slovenci vsako leto izbiramo cvičkovo princeso, vinsko kraljico, celo praznik vina imamo, tj. martinovo, ko »svet’ Martin nar’di iz mošta vin’«, kot pravi ljudski rek. Ste vedeli, da obstaja tudi Evropski red vitezov vina, Red sv. Fortunata, Konvent sv. Urbana in podobne častne vinske institucije? Imamo pa tudi Slovensko vinsko akademijo, Slovensko vinsko reprezentanco, skratka institucij, krožkov ipd., povezanih z vinom je na pretek. Če vas torej te teme zanimajo, se lahko kam včlanite.

Kratka učna ura o vinih

Slovenija premore tri vinorodne dežele – Podravje, Posavje in Primorska, ki skupaj tvorijo devet vinorodnih okolišev. Zaradi različnih sestav tal in lege vse sorte vin ne uspevajo v vseh vinorodnih deželah oz. okoliših, a to še ne pomeni, da smo za kakšno vino prikrajšani. Vina delimo v tri kakovostne razrede – namizna, kakovostna ter vrhunska vina, razlikujejo pa se tudi v sladkornih stopnjah. Tako poznamo zelo suha, suha, polsuha, polsladka in sladka vina.

Rdeče vino v največji meri pridelujejo na Primorskem, kjer uspeva največ sort, vse od modrega pinota, caberneta, cabernet sauvignona, merlota, terana do refoška itd., sledi pa Posavje s sortami kot so modri pinot in modra frankinja, metliška črnina, rdeče bizeljsko vino in še kaj. Dejstvo je, da se v Sloveniji letno pridela več belih sort kot pa rdečih.

Je vino zdravju škodljivo ali ne?

Težko bi rekli, da je vino samo po sebi zdravo oz. škodljivo. Dejstvo je, da je rdeče vino, vsaj kar se zdravja tiče, bolj priljubljeno med ljudmi, a pozor, nekaj pozitivnih učinkov na naše telo ima le, če ga pijemo v zmernih količinah (saj veste, da »Minister za zdravje opozarja, da prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju«). Rdeče vino naj bi vsebovalo več antioksidantov od belega, nekateri ga povezujejo tudi z upočasnjenim staranjem in zaviranjem rakavih celic, pa da je dobro za srce in ožilje, kri, deluje proti slabokrvnosti, pospešuje prebavo ipd. Zdravniki se strinjajo, da ima kozarec vina ob hrani (deciliter za ženske in dva decilitra za moške) nekaj ugodnih učinkov na naše zdravje, nikakor pa ne moremo govoriti o zdravilnih učinkih.

Poleg tega gotovo veste, da alkohol vpliva na naše vedenje in nekatere zmožnosti, denimo vožnjo avtomobila, sposobnost tekočega in jasnega govora, zaradi preveč popitega alkohola lahko postanemo nasilni ipd., zato z vinom in preostalimi alkoholnimi pijačami res ne gre pretiravati. Pod nobenim pogojem pa ne sedite za volan, če ste pred tem pili, saj s tem ogrožate življenje sebe in vseh ostalih udeležencev v cestnem prometu!

Od kod rdeča barva vina?

Rdeče vino svojo barvo dobi od lupin in pešk grozdja. Velik vpliv na barvo imajo tudi kemične sestavine in starost samega vina, v splošnem pa velja, da so mlajša vina temnejša od starih. Tudi kraj, kjer je vino pridelano vpliva na barvo – če vino prihaja iz toplejših krajev, bo v bolj vijoličnih odtenkih, za severne kraje pa je značilna rubinasta barva vin; rose slovi po nežni rožnati barvi (kot že samo ime pove).

H katerim jedem postreči rdeče vino?

Rdeče vino, pridelano v Sloveniji, je običajno suho vino, torej ima nizko stopnjo sladkorja in visoko vsebnost kisline. To pomeni, da se slovenska rdeča vina izvrstno podajo rdečemu mesu, divjačini, različnim marinadam, paradižnikovi omaki, testeninam v kakršnikoli obliki in tudi k zelenjavi. Modri pinot, na primer, se bo odlično podal tudi k pečenemu kostanju ali pa krvavicam in kislemu zelju, modra frankinja pa je kot nalašč ustvarjena za veliko noč – v kombinaciji s šunko je namreč odličnega okusa. Če se navdušujete nad kranjsko klobaso, si zraven privoščite kozarec merlota, ob dobrem kraškem pršutu pa ne morete zgrešiti s kozarcem refoška ali terana.

Ste tudi vi postali lačni in žejni ob tem članku? Potem pa le v akcijo – če sami ne pridelujete vin, vam trgovci tako na spletu kot tudi v fizičnih trgovinah ponujajo ogromno slovenskih kakovostnih vin, na vas je le, da jih kupite in si zraven skuhate kaj dobrega. Kot ste lahko prebrali, se rdeče vino odlično poda k zelo okusnim jedem, zato lačni ali žejni prav gotovo ne boste.